sopran
Sopranistka Bernarda Bobro se je petja začela učiti v Mariboru, študij pa je z odliko končala na Umetniški univerzi v Gradcu. Leta 1998 se je na festivalu Štajerska jesen predstavila v vlogi Prve dame v komorni operi Mie Schmidt Requiem za Fanny Goldmann ter kot Mirtilla v Telemannovi operi Demon (Satirji v Arkadiji). Leto pozneje je debitirala v celovškem gledališču kot Suzana v Figarovi svatbi; pela je tudi v novoletni oddaji televizijske postaje ZDF (2000). Na festivalu v Klosterneuburgu so jo slišali kot Adino v Ljubezenskem napoju, leta 2002 pa v Celovcu kot Pamino v Čarobni piščali.

Pet let (2000-2005) je bila članica ansambla dunajske Ljudske opere in z velikim uspehom interpretirala vloge Metke (Janko in Metka), Adele (Netopir), Nanette (Falstaff) ... Leta 2003 je prvič nastopila na festivalu v Bregenzu v novi postavitvi Janáčkove Lisičke zvitorepke, poleti 2004 v Reinsbergu v Čarobni piščali, jeseni istega leta pa se je v Celovcu predstavila kot Despina (Così fan tutte). Odlične kritike je dobila kot Norina (Don Pasquale), Fortuna (Scipionove sanje), Rozina (Seviljski brivec), Clorinda (La Cenerentola), Marzellina (Fidelio), Julija (Capuleti in Montecchi) ...

Kot Adela (v Netopirju) je decembra 2005 debitirala v hamburški Državni operi, poleti 2006 pa kot Fortuna (v Mozartovih Scipionovih sanjah) na Salzburškem poletnem festivalu pod taktirko Robina Ticciatija. Jeseni 2006 je prvič nastopila v neapeljskem Teatro San Carlo, leto pozneje pa v operi v Lillu, v Estonski nacionalni operi ter na festivalu v Solothurnu. Predstavila se je tudi v operi v Leedsu (Romeo in Julija), na festivalu v Glyndebournu (Janko in Metka), Théâtre Royal de la Monnaie v Bruslju (Figarova svatba), na festivalu v Baden-Badnu (Kavalir z rožo pod vodstvom Christiana Thielemanna) in španski Peraladi (z Johnom Malkovichem). Občinstvo je navdušila v pariški Palais Garnier, nastopila pod taktirko Nicolausa Harnoncourta v dunajskem Musikvereinu (Mozartove Scipionove sanje), potem so jo prvič slišali v Nizozemski operi (Fidelio). Po uspešnem nastopu v Beethovnovem Egmontu (2009), je v Torinu navdušila kot solistka v zadnjem stavku Mahlerjeve Četrte simfonije. Uspeh kot Violette v Verdijevi Traviati v Stuttgartu ji je odprl vrata v londonski Covent Garden.

Več o Bernardi Bobro